| Irena Velikonja LESTEV DO NEBA Trda vezava, 222 strani ISBN 978-961-205-160-0 Redna cena: 21,90 EUR Mladinski roman Lestev do neba je tretja knjiga te izjemne mlade pisateljice. Njena prva objavljena knjiga je bila: Poletje na okenski polici. Roman je izšel leta 2006, leto kasneje pa je dobil nagrado večernico. Roman je kasneje izšel tudi v zbirki Bralne značke kot knjiga, ki jo dobijo vsi osnovnošolci, ki so vsa leta šolanja sodelovali pri Bralni znački. Avtoričin drugi roman z naslovom Leto v znamenju polža je izšel 2008, naslednje leto pa je bil nominiran za nagrado večernica 2009. Roman je izšel v novi zbirki Založbe Mladika Majnice. V njej bodo izhajale knjige za srednješolce in gimnazijce. Seveda pa bodo namenjene tudi zahtevnejšim osnovnošolskim bralcem. Roman Lestev do neba ima dva glavna literarna lika, Luka in Pia sta sošolca v prvem letniku gimnazije. Vsak po svoje se znajdeta v nezavidljivem položaju, čeprav ju sošolci sprejemajo in ocenjujejo popolnoma drugače, kot v resnici doživljata svoji mladi življenji. Luka že od nekdaj skrbi sam zase, saj ima popolnoma neodgovorna starša: njegova mama je vihrava medicinska sestra, ki sinu vse dovoli, oče, s katerim Luka ne živi, je vpleten v nečedne mafijske posle. Luka hrepeni po redu, po varnosti in omejitvah, ki mu jih nikoli v življenju nihče ni postavljal. Njegova mama se z novim partnerjem nenadoma odseli v Avstralijo, Luka se je prisiljen preseliti k očetu, a kmalu izgine tudi ta, saj ga preganja policija. Najstnik je popolnoma prepuščen samemu sebi, nima kje živeti, v šoli popolnoma popusti. Pobegli oče ga usmeri k svojemu očetu, upokojenemu policistu, ta Luko sprejme v svoj dom. Tudi Pia ne živi v običajni družini, saj je njena mama duševno bolna, o bolezni pa v družini nikoli ne govorijo – to je nekaj, kar je potrebno skriti pred drugimi, saj je sramotno. Skrivnost, ki jo odličnjakinja nosi v sebi, močno vpliva na njeno življenje: navzven je nedružabna in nedostopna, vedno odgovorna, kar sošolci zasmehujejo. Ob materini smrti doživi zlom, ne more več v šolo, med sošolce, ki je ne marajo, šele po dolgem času najde oporo v očetu in sestrični Jani. Svetova glavnih protagonistov se nikoli ne prekrivata, nimata skupne družbe niti kakršnih koli drugih dejavnosti ali interesov. Pii je sicer Luka všeč, med njima ostane ponesrečen poskus njenega nespretnega osvajanja, zaradi katerega se drug drugega raje izogibata. Šele v razpletu zgodbe se njune poti prepletejo, saj je Lukov novi dom pri dedku zelo blizu Piinega. Skupaj iščeta nove, varne poti. Skupno jima je tudi to, da se ponovno vpišeta v prvi letnik gimnazije, sicer nista sošolca, a imata skupno skrb za šolo. Književni čas je eno šolsko leto, književni prostor je večje mesto, kjer so posebej omenjeni šola, njena okolica, Piin in Lukov dom, center za socialno delo. Roman ima sedemdeset krajših poglavij, ki niso naslovljena. Poglavja so označena z zaporednimi številkami, čeprav se glavna literarna lika izmenjujeta: v poglavjih 1 – 12 sledimo Lukovi zgodbi, 13 – 24 Piini, 25 – 35 Lukovi, 36 – 47 Piini, 48 – 60 Lukovi, od 61 – 69 Lukovi in Piini, zadnja nosi naslov Epilog. Pred vsakim poglavjem, ki uvaja novi glavni lik, je navedeno, o kom govorijo poglavja. Že iz navedenih razdelkov je razvidno, da je več kot polovica romana posvečena Luku, njegova eksistenčna stiska je tudi neprimerno večja kot Piina, ona pa se srečuje z materino boleznijo, umiranjem in smrtjo, kar ves čas taji pred znanci in nenazadnje tudi pred sabo. Šele zadnji del romana, v katerem protagonista vzpostavljata ravnovesje med seboj in drugimi, je naravnano optimistično. Temeljno spoznanje, da mladostniki potrebujejo odrasle, ki jim znajo postavljati meje in na katere se lahko vedno zanesejo, ju združi. Njuno druženje na lovski opazovalnici jima vliva prepotrebno zaupanje, počasi pa se krepi tudi njuna ljubezen: lovska opazovalnica ima lestev, ki ju pripelje nekam med zemljo in nebo, od koder je svet lep. dr. Dragica Haramija | 
|